Novice
Naravni veganski probiotik – vodni kefir
Kaj je vodni kefir? Razlika med mlečnim in vodnim kefirjem
Vodni kefir je osvežujoča mehurčkasta pijača, narejena s pomočjo kefirnih zrn. Ta zrnca vsebujejo simbiotske bakterije in kvasovke, ki fermentirajo sladkano vodo, kokosovo vodo ali tekočino s sadjem. Vodni kefir se razlikuje od mlečnega, ki ga poznamo s trgovskih polic, saj je popolnoma rastlinskega izvora in spominja bolj na gazirano vodo z okusom, medtem ko je mlečni kefir zaradi svoje kremne teksture bolj podoben jogurtu.
Njegove prednosti
Kefir ima zaradi svoje mikrobne sestave probiotične učinke na naše telo in prispeva k uravnoteženi mikrobni flori našega črevesja. Poleg tega vsebuje številne vitamine in minerale, med drugim vitamine B skupine, vitamin K, magnezij, kalcij in fosfor. Ker za pripravo ne potrebujemo mleka je odlična veganska alternativa za vse, ki mleka ne uživajo.
Kako ga pripravimo?
Za pripravo vodnega kefirja potrebujemo kefirjeva zrna, ki za svoje delovanje potrebujejo vir sladkorja. Tega zagotovimo z dodatkom trsnega ali kokosovega sladkorja, sadja ali melase. Čeprav se zdi dodana količina sladkorja morda velika pa je nikakor ne zmanjšujemo – sladkor ni za nas, temveč za mikrobe. Večina sladkorja se bo porabila pri fermentaciji in v končnem izdelku bo le še približno toliko sladkorja kot v enem jabolku! Premajhne količine sladkorja lahko povzročijo, da fermentacija ne poteče pravilno.
Priprava poteka v dveh korakih: primarna in sekundarna fermentacija. Po 24 do 48-urni primarni fermentaciji, ki poteče v prisotnosti kefirjevih zrn, sladkorja in vode ali rastlinskega napitka, je kefir že pripravljen za uživanje. Po želji lahko fermentacijo nadaljujemo in sicer ob dodatku sadja, ki ga ob odsotnosti kefirjevih zrn fermentiramo še 24 do 48 ur. V fej fazi lahko najbolj eksperimentiramo z različnimi okusi.
Pripravljen vodni kefir lahko uživamo sam kot osvežilno gazirano pijačo ali v koktajlu.
Nekaj namigov:
- Fermentacija poteka hitreje v bolj toplih prostorih, vendar pazimo, da ni prevroče – temperature med 20 in 30 °C so optimalne za delovanje kefirjevih zrn.
- Uporabljamo neklorirano, mineralno bogato vodo, ki ni prevroča. Klor in vročina namreč poškodujeta kefirjeva zrna, medtem ko filtrirani vodi primanjkuje mineralov, ki služijo kot vir hranil za mikrobe.
- Med fermentacijo je ključno, da steklenico odpiramo vsaj 1-2 x dnevno in s tem omogočimo izločanje nastalega CO2. V nasprotnem primeru lahko zaradi nastalega pritiska pride do eksplozije steklenice.
Za podrobnejši postopek priprave si oglej naš recept za kokosov kefir.
‘Mlečni’ kefir na rastlinski osnovi
Ker kefirjeva zrna sama ne vsebujejo mlečnih sestavin, se lahko proizvede tudi popolnoma rastlinski ‘mlečni’ kefir. Sojade sojin kefir je pripravljen brez dodanega sladkorja, na osnovi ekoloških sojinih zrn, ki napitku zagotovijo visoko vsebnost beljakovin. Na voljo je v Sparovih trgovinah v dveh okusnih različicah, naravni ali borovnica-češnja.
Avtorica: Apolonija Infinity (Certificirana osebna svetovalka tradicionalne kitajske medicine, II stopnje)