Korenček ali palčke? Pasti otroških prigrizkov …

V naglici staršem včasih preprosto zmanjka časa za pripravo zdravih, uravnoteženih prigrizkov. Ker vemo, da vsi otroci pač niso zadovoljni zgolj z grizljanjem korenčka, so se proizvajalci znašli in »odkrili« pestro paleto otroške hrane »za s sabo«. Toda ali je vsak tak nakup v resnici vreden svojega denarja?
Zaplete se že pri otroških kašicah, ki jih otrokom dajemo v prvem letu življenja. Številnim dodajo vitamine, umetne dodatke in sladkor. Če se lotimo branja sestavin, se znajdemo v pravem labirintu izrazov, ki jim ni videti ne konca ne kraja. Ali otrok v resnici potrebuje vse to, še preden se izkobaca iz plenic? Naše babice bi se bržčas prijele za glavo. Le kako smo brez vseh vitaminskih dodatkov zdržale vse dosedanje generacije?

Korenček nekoč in danes

Resda je večina danes pridelane zelenjave, sadja, žit … zgolj senca tistega, kar zraste na naših vrtovih, če vrtnarimo sonaravno. Če je otrok »obsojen« na konvencionalna živila, res lahko utrpi pomanjkanje, še posebno zdaj, ko prevladujejo predelana živila, ki temeljijo na beli moki, belem sladkorju in slabih maščobah. Vse to namreč telesu krade še tisto peščico mikrohranil, ki jih vanj vnese jabolko ali korenček.

Prav zanimivo je opazovati vse te tehnološke igrice živilske industrije. Najprej žitno zrno spremenijo v neprepoznaven čudežen prahec, ki v stiku z vodo nabrekne v slastno kašico. Vse tisto, kar so v tem procesu spreminjanja zrnu odvzeli, mu na koncu hočejo povrniti z umetno dodanimi vitamini. Kot bi želeli biti pametnejši od narave!

Sladkorne pasti

Podobna, vendar še predrznejša zabloda, so dodani sladkorji in aditivi – in to že v izdelkih, namenjenih nekajmesečnim otrokom. Tako imamo na trgu slastne baby piškotke, ki jih malčki veselo sesajo v vozičku, v stekleničko pa jim mamice natočijo še enako slasten čaj, poln sladil. Nič nenavadnega torej, da so nekateri dojenčki tako vznemirjeni, da ponoči nikakor ne morejo zaspati in podležejo vsakemu virusu. Ironija je v tem, da so številni izdelki za otroke sladkani celo bolj kot drugi. Starši pa se nehote ujamejo v past prepričanja, da so izdelki, namenjeni otrokom, zanje primernejši. Pogosto je resnica prav nasprotna.

Bo treba iskati s svetilko pri belem dnevu?

Pravzaprav ne. Če le sledimo osnovnim načelom zdrave kmečke pameti in poiščemo živila, ki so bila resnično pridelana sonaravno. Tudi predelava naj sledi tej logiki. Bolj ko je živilo blizu svojemu izvoru, manj so posegali vanj. In manj ko posegajo vanj, manj dodatkov potrebuje.

Naj vas ne zmede, da se pri polnovrednih in manj predelanih izdelkih seznam sestavin tako hitro konča. Če se odločite za nakup otroške hrane, ki strogo temelji na uporabi ekoloških živil, preprosto ni potrebe, da bi jim proizvajalci dodajali vitamine, saj jim v procesu predelave niso bili odvzeti. Pri teh izdelkih tudi ni potrebe po aditivih, saj za poln okus poskrbijo polnovredne sestavine in prave začimbe!

Po tovrstnih živilih je v resnici varno posegati. Če berete izsledke testiranj neodvisnih potrošniških revij, kot je denimo nemški Ökotest, se lahko vsakič znova prepričate, da najslabše ocene dobivajo prav izdelki z dodanimi vitamini in aditivi. Preberete lahko tudi, da se v izdelkih, ki jih tržijo za otroke, vse prepogosto znajdejo tudi ostanki pesticidov. Zato izbirajte živila s certifikatom bio ali – še bolje – demeter (biodinamična pridelava: ta v najvišji meri zagotavlja vsebnost vseh mikrohranil, ki jih v svojih izvirni kodi nosi posamično živilo).

Danes itak nič ni bio …

To je pogost izgovor tistih, ki se policam z zdravo hrano najraje izognejo, češ da je vse predrago, poleg tega pa nikoli ne veš, kaj je v resnici v živilu. Pravijo, da dandanes ne gre nikomur zaupati in da proizvajalci zgolj služijo na račun naivnosti potrošnikov. Toda če bi to zares držalo, bi otroci teh istih staršev morali enako pogosto zbolevati, niti sekunde ne zdržati pri miru, imeti vsaj eno alergijsko obolenje, težave s kožo … Toda običajno ni tako. Kaj hitro se lahko izkaže, da imajo prehranske izbire staršev pri tem še kako pomembno vlogo.

Za konec vzemimo pod drobnogled še kratko primerjavo grisinov, ki jih otroci na poti tako zelo radi grizljajo. V konvencionalnih grisinih neke znane trgovske znamke je sestava naslednja: pšenična moka, kokosova maščoba, sezam, jedilna sol, kvas, sladkor, sojina moka, glutenska moka, emulgator E472e, antioksidant E300. In še sestava demeter certificiranih grisinov znamke Mogli: pirina moka, ementalec, polnozrnata pirina moka, kvas, sezam, sol, origano, paprika v prahu (vse sestavine so iz demeter ali ekološke pridelave). Opazite razliko? V prvih je več vrst mok, ki so pogosto v ozadju alergij. Sporni so tudi sladkor in aditivi. V drugih je veliko prijaznejša pirina moka (del te je tudi polnozrnat), namesto aditivov pa so dodane ekološke začimbe.

Želimo vam, da za svojega otroka kar se da pogosto kuhate sami, in to z zares zdravimi, polnovrednimi sestavinami. Če pri tem potrebujete spodbudo, bo odličen vodnik in navdih naša večkrat ponatisnjena knjiga Zdravilna moč začimb za otroke. Pokaže vam namreč, kako z drobnimi ščepci začimb otroka zaščititi tudi tedaj, ko njegova hrana ni povsem optimalna.

Kadar pa zmanjka časa ali pa svojega otroka želite samo pocrkljati z nečim »iz vrečke«, vam je na voljo dovolj varnih, zdravih in polnovrednih živil. In, da, ta preprosto morajo nositi oznako bio ali demeter!

Avtorica: Sabina Topolovec (Zazdravje.net)