Poletna zaščita ni le vprašanje SPF

Kreme in zaščitni faktorji so postali sinonim za sonce. Jih potrebujemo? Nedvomno – vsaj večina bi svojo kožo zelo težko obvarovala brez njih. Najpogosteje so v ospredju polemike okoli filtrov, ki jih vsebujejo. In če se le malo poglobimo v tematiko, je odgovor hitro jasen: z naravnimi, mineralnimi filtri svojih hormonov in celotnega telesnega ustroja ne postavljamo na tehtnico. A tu se zgodba ne konča. Velik del tega, kar nanesemo na kožo, ta namreč »poje«. Obenem pa ni vse, s čimer jo mažemo, zares hranljivo.

Poleti naša koža nima dela zgolj s sončnimi žarki. Obremenjujejo jo tudi vročina, potenje, morska sol, klorirana voda, veter, pogostejše prhanje, klimatske naprave, hitrejša izguba vlage. Poceni naftni derivati, iz katerih je večina sestavin v konvencionalnih kremah za zaščito pred soncem, kožo težko zares nahranijo. Zmorejo pa to rastline, njihovi dragoceni izvlečki, olja. Posebej ko govorimo o rastlinah, ki so mojstrice preživetja v naravi. Le takšne lahko to modrost predajo tudi naši koži.

Aloe vera

Rastlina, ki zna preživeti tam, kjer bi mnoge druge že zdavnaj obupale. Svoje mesnate liste uporablja kot rezervoar vode in zaščite pred neizprosnim soncem, sušo in vročino. Prav zato jo številne tradicionalne kulture že stoletja uporabljajo za nego kože po sončenju in pri različnih oblikah draženja. Gel oz. sok aloe vere vsebuje polisaharide, aminokisline, minerale in druge bioaktivne spojine, zaradi katerih je cenjena predvsem zaradi svojega vlažilnega, hladilnega in pomirjujočega delovanja. Vse to najbolj potrebujemo v poletnem času, ko koža pod vplivom sonca, soli in vetra hitreje izgublja vlago in je bolj občutljiva in razdražena. Kreme, v katerih je aloe vera del same osnove, zato pomagajo koži bolje ohranjati vlago in občutek udobja tudi med daljšo izpostavljenostjo soncu. Z drugimi besedami: na tak način lahko pogasimo iskre, še preden se razplamti požar.

Sezamovo olje

Sezam velja za eno najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Že tisočletja ga cenijo v ajurvedi in drugih tradicionalnih kulturah, kjer ni veljal le za dragoceno živilo, temveč tudi za pomemben del nege telesa in kože. Za kožo je posebej zanimivo zaradi svoje sestave. Vsebuje veliko linolne kisline, ki je pomemben del zaščitne kožne bariere in pomaga zmanjševati izgubo vlage skozi povrhnjico. Poleg nje vsebuje tudi oleinsko kislino, ki pomaga ohranjati mehkobo in prožnost kože ter prispeva k prijetnejšemu občutku med nanosom. Vsebuje tudi antioksidativne spojine, kot so sezamol, sezamin in vitamin E, zaradi katerih je precej stabilno in manj občutljivo na oksidacijo kot nekatera druga rastlinska olja.

Bisabolol

Bisabolol je sestavina, ki jo v kozmetiki cenijo predvsem zaradi njenega pomirjujočega delovanja na občutljivo kožo. Mnogi jo poznajo tudi kot eno izmed značilnih spojin kamilice, čeprav jo danes pridobivajo na različne načine. Pogosto ga najdemo v izdelkih za občutljivo kožo, otroško nego in pripravkih za nego po sončenju, saj pomaga zmanjševati občutek nelagodja, zategovanja in razdraženosti kože.

Izvleček semen pongamij

Tropsko drevo pongamia pinnata tradicionalne azijske kulture že dolgo povezujejo tudi z nego kože. Izvleček njegovih semen vsebuje različne zaščitne in antioksidativne spojine, zaradi katerih je v zadnjih letih postal zanimiva sestavina sodobnejših naravnih formulacij za sončno nego.

Nega nežne otroške kože

Otroško telo ni dokončno izgrajeno. Organi, zaščitni mehanizmi in presnovni procesi še dozorevajo, zato je otrok pogosto precej bolj občutljiv na zunanje vplive kot odrasel človek. Izbira primerne kreme za zaščito pred soncem zato ni nekaj, kar bi opravili spotoma, na blagajni bližnjega supermarketa, kjer se nam naključno ponuja prva izbira. Pri otrocih je kožna bariera bolj občutljiva, rožena plast in povrhnjica sta tanjši, koža pa je bolj dovzetna za sončne opekline, izsuševanje in draženje. Posledice pretiranega izpostavljanja soncu se pri otrocih ne pokažejo vedno takoj, temveč se lahko nalagajo skozi leta. Zato je pri otroški koži še toliko pomembneje, da zaščita ni le učinkovita, temveč tudi čim bolj nežna, premišljena in prilagojena koži, ki se šele uči sobivati z močjo sonca.

Otroci se običajno izmikajo mazanju s kremo. Kljub temu je to opravilo potrebno opravljati večkrat dnevno. Po kopanju, brisanju in več urah igre je potreben dodaten in dovolj obilen nanos kreme. Pa ne le na ramenih in nosku. Sonce hitro najde tudi nart, prstke na nogah, ušesa, zatilje in pregibe za koleni. Ne pozabimo tudi na ostale zaščitne ukrepe, kot so senca, lahka zračna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, pokrivalo z zaščito za vrat. Če se otroci igrajo zunaj, jim lahko veliko zaščite ponudimo že s preprostimi rešitvami, kot so senčniki, jadra nad peskovnikom ali senca dreves. Ne podcenjujmo oblakov. UV-žarki so lahko zelo močni tudi takrat, ko sonca skoraj ne vidimo.

Če bi poslušali otrokove želje, bi ga morali ves dan pustiti na plaži oziroma v morju. Metanje kamenčkov, zidanje gradov in čofotanje v vodi zanj nimajo časovnih omejitev. Zato je toliko pomembneje, da smo mi tisti, ki ga ustrezno zaščitimo in postavimo meje, še preden to namesto nas naredi opečena, razdražena ali izsušena koža.

Avtorica: Sabina Topolovec