Človek je v preteklosti v glavnem užival surovo hrano, najrazličnejše plodove, zelišča in semena. Hrana ni bila kuhana in predelana. O tem seveda pričajo fosilni ostanki zobovja naših prednikov. Šele v zadnjih letih je človek začel vedno bolj uživati kuhano, mesno in predelano hrano, ki ima zelo nizko vsebnost hranil in ogromno aditivov, ki hrano delajo še posebej toksično.
Eden vodilnih razlogov za vse več bolezni sodobnega časa je ravno ta zdrs človeštva iz primarne, naravne, nepredelane hrane v pretežno kuhano, predelano in mesno prehrano, polno umetnih konzervansov.
Najhujše je dejstvo, da posameznih in medsebojnih učinkov vseh aditivov in konzervansov na telo sploh še ne poznamo.
Vse več znanstvenikov in poznavalcev zdrave prehrane v zadnjih letih poudarja pomen žive, surove hrane za ohranjanje zdravja. Naravna hrana, ki ni bila tretirana z umetnimi gnojili in pesticidi, zagotavlja človeku ne samo optimalno telesno težo, temveč predvsem bolj čisto in pretočno telo. Telo v nasprotnem primeru ogromno energije porabi za spoprijemanje s strupi. Večja pretočnost in lahkotnost telesa pa preprosto pomeni več energije za spoprijemanje z vsakdanjimi izzivi v življenju. Boljše psihično počutje, ki je vedno posledica dobrega fizičnega stanja telesa in srečnih celic, pa človeku prinese več zaupanja v življenje in boljšo samopodobo. Obratno pa je slaba, procesirana hrana, ki je tako zelo priročna in tolažilna, postala za veliko ljudi kar navada. Je tako »pri roki«.
Torej se je potrebno lotiti najprej čustvene navezanosti na hitro, predelano hrano. Za začetek je koristen korak, da posameznik omeji količino predelane hrane. Živila, ki so najbolj »mrtva« in dvigujejo raven sladkorja v krvi, so živila iz bele moke in sladka živila.
Ta živila zelo oslabijo naš imunski sistem, saj poslabšajo delovanje celic, ki nas ščitijo pred virusi in celic, ki delajo protitelesa.
Surova, ekološko pridelana hrana pa ima še sveže encime, ki so kot vžigalice za številne kemijske reakcije v celicah. Encimi pa so tisti, ki omogočajo dobro »samoprebavo« surove in nepredelane hrane, kar pomeni, da prebavilom ni potrebno proizvajati večjih količin encimov v nadaljnjih stopnjah prebave. Rezultat ni samo boljša prebava hrane, temveč predvsem boljša absorpcija hranil v celice. Posledično imajo naše prebavne žleze več možnosti, da proizvajajo koristne snovi, ki jih telo potrebuje za spoprijemanje s stresnimi situacijami. Poleg tega je živa hrana tudi polna vlaknin, ki v prebavilih vežejo nase vodo in tako odstranjujejo toksine iz telesa. Poleg svežega sadja in zelenjave ter semen, je živa hrana vsa kaljena hrana, saj vsebuje tako zdrave vlaknine, ki se nahajajo v lupini, kot sveže rastline, ki so prodrle skozi lupino. Proces kaljena torej oplemeniti živilo še z dodatnimi hranili. Za pravi življenjski eliksir pa veljajo sveže stisnjeni sokovi iz lokalnega sadja in zelenjave, saj oskrbijo telo z izjemno veliko količino vitaminov, mineralov, encimov in antioksidantov, ki zelo na hitro preidejo v krvni obtok. Enako velja za liofilizirana živila. Antioksidanti so najboljša zaščita celic pred poškodbami in staranjem.
Živa hrana tako zmanjšuje tveganja za številne bolezni, vnetja v telesu, vpliva na dobro psihično počutje in kvaliteten spanec.
Raziskave življenja naših prednikov kažejo, da so jedli ne samo zdravo, temveč tudi lokalno hrano. Kar pa ne smemo pozabiti je, da so se veliko gibali in živeli zelo povezano med seboj.
Helena Pogačar, prof. biologije in kemije