Konoplja in stres

Konoplja ni panacea, univerzalno sredstvo za vse tegobe sveta, je pa ena najbolje raziskanih rastlin z izjemno bogatim spektrom bioaktivnih učinkovin ter ima ogromen potencial in neslutene možnosti uporabe v medicini.

Kanabinoidi so »SOS-molekule«, ki se aktivirajo, ko je iz kakšnega koli razloga izzvano naše notranje ravnovesja. Endokanabinoidni sistem (ECS) se tako aktivira, kadar utrpimo fizično poškodbo, kadar se srečamo s patološkimi mikrobi in tudi kadar smo pod stresom, ko nam zmanjkuje časa, ko se jezimo v prometu ali nas kaj čustveno pretrese. Znanost je nedvoumno pokazala, da ECS služi kot krovni zaščitni mehanizem – začenši na celični ravni, preko tkiv, organov do delovanja celega telesa in naših čustev.

Stres – epidemija 21. stoletja

Življenje v današnji družbi nas sooča s številnimi izzivi, kar lahko povzroča izčrpanost ECS-ja in drugih telesnih sistemov. Oglejmo si naš tipičen dan: bujenje z budilko (običajno z ne ravno prijaznim zvokom), pripravljanje sebe in otrok na dan, neprestano pogledovanje na uro, hitenje, kaos in gneča v prometu, odgovorna in stresna delovna mesta, zahtevna razmerja, strupeno okolje, in kot da ne bi bilo že dovolj – tudi naša hrana ni ravno neoporečna, podobno tudi pitna voda in zrak. Vse dražljaje, ki ogrožajo naše celično ravnovesje, naše telo dojema kot stresorje ne glede na to, ali gre za toksine, patogene, delovni stres, svetlobno onesnaženje, elektrosmog ali čustvene reakcije. Večina strokovnjakov se danes strinja, da je za razvoj mnogih, če ne celo vseh kroničnih bolezni soodgovoren tudi stres, ki velja za epidemijo 21. stoletja.

Kaj je stres?

Naše telo se je med evolucijo razvilo tako, da se lahko hitro prilagodi nevarnim situacijam. Razvili smo mehanizem, ki hitro zagotovi večje količine energije za ustrezen odziv na nevarne situacije, torej za boj ali beg, in tako izboljša naše možnosti preživetja. To je naš stresni odziv. Ko nekaj dojamemo kot nevarno, se zavrejo telesni procesi, ki porabljajo energijo, saj so v akutnih razmerah nepotrebni. Odziv na stres prav tako služi kot »SOS-mehanizem« in je v mnogih vidikih podoben ECS-ju. Ko naši možgani zaznajo situacijo kot stresno, hipotalamus posreduje ta stresni odziv hipofizi, ki nato izloči hormone, ti pa sprožijo izločanje hormonov v nadledvičnih žlezah. To imenujemo os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA-os). Reakcija »boj ali beg« aktivira simpatični živčni sistem, zavira parasimpatični živčni sistem in mobilizira potrebno energijo za premagovanje stresorjev.

Kadar stresa ne moremo obvladati

Naše telo ni prilagojeno na dolgotrajni stres, ki pa je postal skoraj stalnica sodobnega življenja. Tako se telo odzove z reakcijo »boj ali beg« tudi na vsakdanje situacije, kot so prometni zastoji, delovne obremenitve, časovni roki, »diploma – poroka – hiša – otroci«, družbeni pritisk in še mnogo več. Za našo fiziologijo to pomeni, da so stresorji stalno prisotni, da se naše ravnovesje nenehno počuti ogroženo, zato je naše telo dolgotrajno v reakciji »boj ali beg«. Dolgotrajni ali pa tudi ponavljajoč stresni odziv vpliva na delovanje organov v HPA-osi, kar lahko povzroči sindrom kronične utrujenosti in izgorelosti. V zdravem telesu se stresna reakcija uravnava sama po sebi. Takoj ko zaznana grožnja mine, se raven hormonov normalizira, srčni utrip in krvni tlak se vrneta na izhodiščne vrednosti, sistemi, ki so bili med stresno reakcijo utišani, pa začnejo ponovno delovati. Dandanes je čedalje več ljudi izpostavljeno dolgotrajnim stresnim reakcijam in s tem prekomernemu izločanju kortizola ter drugih stresnih hormonov, kar vpliva na delovanje mnogih procesov v telesu in povečuje tveganje za številne zdravstvene težave vključno z disfunkcijo delovanja nadledvične žleze, deregulacije osi HPA in endokanabinoidnega sistema.

Različni opozorilni znaki kažejo, da naši nadledvični žlezi nista kos obremenitvam življenjskega sloga. Znaki so lahko mili, kot denimo slabotnost po preboleli okužbi, ki traja dlje kot običajno, pa vse do resnih znakov, kot so hromeča neprestana utrujenost, ponavljajoče se okužbe, glavoboli in prebavne težave. Dolgotrajna obremenitev s stresom pomeni najprej nenehno povišano proizvodnjo kortizola, ki ji sledi faza, ko nadledvični žlezi zaradi izčrpanosti proizvajata čedalje manj kortizola. Zaradi prekomerne stimulacije se namreč utrudita in ne proizvajata več dovolj hormonov. V tej fazi se velikokrat simptomom, ki so posledica visoke koncentracije kortizola, pridruži še utrujenost zaradi slabega delovanja nadledvičnih žlez.

Endokanabinoidni sistem in stres

V osi HPA sodelujejo trije organi – hipotalamus, hipofiza in nadledvični žlezi. Slednji poleg že omenjenega kortizola proizvajata več kot 50 hormonov, tudi adrenalin, aldosteron, DHEA oz. testosteron in progesteron. ECS vpliva na več plasti našega odziva na stres, od percepcije situacije, same biokemijske reakcije, ki sledi, pa do uravnavanja naših čustvenih reakcij in vedenja v stresnih situacijah. Tako je ECS dejansko udeležen v vseh fazah stresne reakcije, najbolj izrazito pa vpliva na naše dojemanje stresa in tudi na proizvodnjo nevrotransmitorjev in hormonov osi HPA. ECS si lahko predstavljamo kot nekakšen vmesnik med zunanjim stresom in našimi biokemičnimi in vedenjskimi odzivi. ECS nam pravzaprav pomaga definirati pomen stresne situacije, določiti, kako huda je grožnja, in optimizirati odzive, ki so bistveni za dolgoročno sposobnost preživetja, ravnovesje in odpornost organizma. Vemo, da se poleg hipotalamusa in hipofize na stres odzovejo oz. vplivajo na naše stresne reakcije tudi amigdala, prefrontalni korteks in hipokampus. Ti možganski centri imajo veliko kanabinoidnih receptorjev, in tako je očitna že anatomska povezava med stresnim odzivom in endokanabinoidnim sistemom. Tudi odziv našega telesa, ki sledi percepciji stresne situacije, lahko moduliramo z ustreznimi reakcijami ECS-ja. To pomeni, da tudi če smo izpostavljeni dolgotrajnemu ali močnemu stresu, imamo pa dobro delujoč ECS, slednji uravnava odziv na stres in zaščiti naše telo pred posledicami stresa.

Stres, depresija in tesnoba

Znano je, da dolgotrajen nerazrešen stres povzroča simptome, podobne depresiji. Če stresa ne moremo razrešiti dlje časa, sta telesu lasten endokanabinoidni sistem in HPA-os preobremenjena. Do odkritja ECS, zlasti anandamida, je veljalo, da naše čustveno stanje krojijo serotonin – hormon sreče – in endorfini; za zdravljenje depresij se npr. predpisujejo zdravila, ki naj bi zviševala koncentracijo serotonina. Kot pa kažejo raziskave, proizvodnjo serotonina kontrolira ECS, zato lahko pomanjkanje serotonina vidimo tudi kot posledico disfunkcije ECS-a. Stres se na različnih področjih našega telesa odraža različno, zanimivo pa je, da ima lahko kroničen, nepredvidljiv stres hude posledice za dele možganov, ki jih imenujemo hedonične vroče točke (ang. hedonic hot spots). Ta specifična področja možganov se aktivirajo v odziv na pozitivne dražljaje in so vključena v sistem nagrajevanja in percepcijo bolečine – zato tudi izraz »hedoničen«. Močna senzorična dražljaja s hedoničnim učinkom sta npr. hrana in seks – osredotočenost na hrano in seks je namreč pomembna strategija preživetja in razmnoževanja. Dokazano je, da imajo hedonične vroče točke veliko kanabinoidnih in opioidnih receptorjev. Je pa dolgotrajni stres za ta področja možganov še posebej škodljiv; po dolgi stresni obremenitvi se namreč v teh območjih proizvaja le še malo ali nič kanabinoidov, kar pomeni, da postanemo slepi ali neobčutljivi za pozitivne stvari v življenju, intenzivneje pa zaznavamo bolečino. Mnogi izmed nas smo to doživeli že na lastni koži. Ko smo v časovni stiski ali smo zaradi drugih razlogov dlje časa pod stresom, ne opazimo več lepega drevesa, rože ali sončnega zahoda, smo pa posebej občutljivi na slabe stvari in bolečino, že malenkost nas lahko čisto vrže iz tira. Tako pač deluje naša biokemija. To seveda ne opravičuje našega obnašanja, vendar pa je dobro vedeti, da smo tako grajeni. Ko se sprožijo ti odzivi, jih težko nadziramo, zato je za naše zdravje bistveno, da poskušamo odpraviti vir stresa, kot pa da se borimo proti svoji biokemiji, ki se je v tisočletjih razvila za to, da nam pomaga preživeti.

Na naše razpoloženje in čustveno stanje vpliva veliko stvari, v splošnem pa poznamo dva aspekta doživljanja sreče: občasni (hedonija) in trajni (evdajmonija). Hedonični aspekt se kaže v tem, da izbiramo izkušnje, ki nam dajejo zadovoljstvo, in je v veliki meri odvisen od trenutnih okoliščin. Evdajmonija pa je naša subjektivna presoja o tem, ali smo živeli dobro življenje, ali imamo torej ob pogledu na potek svojega življenja dobre ali slabe občutke. ECS je vključen v oba vidika. Dobro delujoč ECS odpira našo percepcijo za pozitivne dražljaje in deluje kot pufer za negativne. Tako endokanabinoidi kot tudi rastlinski kanabinoidi, zlasti CBD, aktivirajo hedonske vroče točke in uravnavajo celotno stresno reakcijo v telesu. Povrnejo homeostazo (ravnotežje) v osi HPA in nudijo biokemijske temelje za pozitivna čustvena stanja. V sodobnem civiliziranem svetu se vedno pogosteje soočamo z depresijami, tesnobami in drugimi motnjami razpoloženja, zato bi bilo smiselno več pozornosti nameniti povezavi med delovanjem ECS-a in čustvenim stanjem. Kaj v nas izzove pozitivna čustva, je izjemno individualno. Nekateri jih doživijo, ko poslušajo klasične klavirske koncerte, drugi na težkometalnem koncertu, zame pa npr. predstavlja srečo miza, polna člankov, kava in mavrična paleta markerjev, ko že vsi spijo. Ne glede na to, kako izzovemo občutke sreče, pa njena osnovna biokemija ostaja enaka, in tu imajo endokanabinoidi in rastlinski kanabinoidi zelo pomembno vlogo – predvsem z vidika naše sposobnosti soočanja s stresom in zagotavljanja dolgoročnega dobrega počutja.

Konoplja in stres

Ko so laboratorijske poskusne živali izpostavljali nepredvidljivemu stresu, so se že po petih do šestih tednih pokazali hudi simptomi. Živali se niso več premikale, manj so jedle, teža njihove nadledvične žleze se je povečala, teža timusa pa zmanjšala. Presenetljivo je, da so imele živali tudi manjšo gostoto nevronov v frontalnem korteksu, torej v tistem predelu možganov za čelom, ki je pri človeku odgovoren za motorične sposobnosti, reševanje problemov, spomin, komunikacijo, razsodnost, nadzor impulzov pa tudi za socialno in seksualno vedenje. Raziskovalci so s tem, ko so miši izpostavljali nepredvidljivemu stresu, v resnici povzročili simptome depresije. Če so poskusnim živalim po stresu dali CBD, so se bolje regenerirale in niso utrpele toliko posledic v žlezah ali možganih. Rezultat je bil še boljši, če so CBD dobile pred izpostavljenostjo stresu.

Podobno se dogaja tudi v človeškem organizmu, v katerem je zaščitna vloga kanabinoidov, tudi rastlinskega CBD-ja, prav tako dokazana. Lahko rečemo, da CBD omogoča telesu, da deluje kljub stresu. Raziskovalci so celo ugotovili, da lahko CBD pomaga tudi, če ga začnemo uporabljati, ko je naše telo že utrpelo posledice stresa, saj vzpodbudi nastajanje novih nevronov, s čimer se izboljša gostota, zato lahko ti deli možganov ponovno delujejo bolje. Ta lastnost CBD-ja je bila dokazana večkrat in je temelj za njegovo anksiolitično (protitesnobno) in antidepresivno delovanje, kar potrjujejo tudi izkušnje bolnikov, ki trpijo zaradi stresa ali motenj razpoloženja, kot sta depresija in tesnoba. CBD nam lahko pomaga, da dražljaje iz okolja dojamemo kot manj grozeče, pa tudi pri biokemičnih odzivih na stres. CBD si lahko predstavljamo kot ščit, ki ohranja delovanje naših celic tudi v stresnih pogojih.

Kaj lahko sami storimo proti stresu

Pričnimo s kratko samodiagnozo. Vemo, da je ECS pomemben za spanje, apetit, spomin, sprostitev in splošno zaščito. Zanima vas, ali vaš ECS še vedno pravilno deluje, torej ali vas še ščiti pred stresom, zato si oglejte teh pet področij vašega življenja. Vprašajte se, kako dobro spite, ali imate dober spomin, uravnotežen apetit, dobro mišično moč in sprostitev in soliden imunski sistem.

Če je samodiagnoza teh petih področij pokazala, da je njihovo delovanje dobro, potem je velika verjetnost, da vaš ECS deluje dobro, da torej uravnava reakcije v vašem telesu in vas ščiti pred škodljivimi učinki stresa. Če pa je v vašem življenju prisoten intenziven ali dolgotrajen stres ter na teh petih področjih opažate spremembe, je čas, da svojemu telesu pomagate s fitokanabinoidi.

Iz knjige: Konoplja v medicini, doc. dr. Tanja Bagar